Preskoči ukaz traka
Preskoči na glavno vsebino
Vpis

Skip Navigation LinksOptimizacija-ocene-tveganja-za-nastanek-sladkorne-bolezni-tipa-2---OptimiST2

Fakulteta za zdravstvene vede

Optimizacija ocene tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 - OptimiST2

PEDAGOŠKI MENTORJI
izr. prof. Dr. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar (FZV UM), izr. prof. dr. Gregor Štiglic (FZV UM), doc. dr. Andraž Stožer (MF UM), mag. Barbara Kegl (FZV UM)
DELOVNI MENTORJI
Maja Pelcl (Visama d.o.o.), Milena Frankič (Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor)
ŠTUDENTIMaša Silovšek (FZV UM), Nina Lončarič (FZV UM), Rialda Kovačević (FZV UM), Rosana Turčin (FZV UM), Mojca Pernek (FFA UL), Leon Kopitar (FZV UM), Robert Koprivnik (FERI UM), Helena Blažinčić (FZV UM), Robi Pritržnik (FERI UM)
TRAJANJE20. 2. 2015 - 31. 7. 2015
VREDNOST PROJEKTA
26.400 EUR

Projekt Optimizacija ocene tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 - OptimiST2 se je primarno ukvarjal z razvojem populacijskega presejalnega testa oz. vprašalnika o oceni tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi, kar imenujemo poljudno tudi previsok krvni sladkor. Sladkorna bolezen s spremljajočo obolevnostjo, socialnimi in ekonomskimi posledicami za obolele, njihove družine in celotno družbo postaja v številnih državah velik javnozdravstveni problem. Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo do leta 2030 imelo več kot 350 milijonov ljudi diagnozo sladkorna bolezen tipa 2. Sladkorno bolezen tipa 2 ima 95% bolnikov s sladkorno boleznijo.  Mednarodna zveza za diabetes po svoji metodologiji ocenjuje prevalenco sladkorne bolezni (znane in neodkrite) na 8,5 % odraslih oseb starih med 20 in 79 let, po posameznih evropskih državah od 2,4 % do 9,8 %. V Sloveniji je po ocenah 136.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, 109.000 je znanih, približno 20 odstotkov oz. 27.000 pa še ni odkritih kar predstavlja našo ciljno populacijo. Sladkorna bolezen tipa 2 se pogosto pojavlja skupaj s previsokim krvnim tlakom in moteno presnovo maščob. Vsa tri stanja skupaj še pospešeno kvarijo drobno in veliko žilje, zato je za uspešno preprečevanje zapletov sladkorne bolezni nujno sočasno zdravljenje previsokega krvnega sladkorja, tlaka in maščob.

V Sloveniji se s pomočjo standardiziranega vprašalnika FINDRISC na podlagi splošnih podatkov o preiskovani osebi poskuša odkriti osebe z zvečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Omejitev tega vprašalnika je dejstvo, da je bil razvit na podlagi podatkov, ki so bili zbrani na Finskem in je torej prirejen tamkajšnji populaciji.

Presejalni test, ki smo ga razvili v okviru projekta OptimiST2, je namenjen slovenski populaciji in je pripravljen za uporabo v obliki spletne aplikacije. Do njega je mogoče dostopati s pomočjo spletnega brskalnika ali mobilne naprave (telefon, tablica). S presejanjem oz. uporabo presejalnih testov in vprašalnikov pregledujemo zdravo populacijo oz. populacijo brez kliničnih znakov bolezni. V ta namen uporabljamo preproste preiskave ali teste, da bi med posamezniki odkrili tiste, ki imajo predstopnje ali začetne stopnje bolezni. Zato mora biti takšna presejalna preiskava (npr. vprašalnik) cenovno ugodna, preprosta, veljavna in sprejemljiva. Vse te pogoje izpolnjuje tudi prototip spletne aplikacije, ki so jo študenti različnih fakultet v testnem sodelovanju s podjetjem Visama d.o.o. in Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca razvili v okviru projekta OptimiST2.

OptimiST2_slika1.jpg

OptimiST2_slika2.JPG

Izkušnje sodelujočih študentov

Na projekt OptimiST2 sem se prijavila prvotno, ker me je delo na projektu že lani navdušilo pa tudi zaradi želje po pridobivanju novega praktičnega znanja vezanega na mojo stroko.

Moje dosedanje delo je zajemalo analizo literature o dejavnikih tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 ter analizo presejalnih testov, ki ugotavljajo tveganje za nastanek same bolezni. Prav tako sem tudi v sodelovanju z ostalimi sodelujočimi na projektu pripravila nabor vprašanj, ki bodo uporabljena za udeležence v študiji in oblikovala vprašalnik.

Sodelovanje med študenti in mentorji je odlično! Delo je enakomerno porazdeljeno in vsak dela na sebi najbližjem področju. Mentorji so nam zmeraj na voljo in nas usmerjajo na pravo pot.

Rialda Kovačević, Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, smer: Zdravstvena nega 


Na projekt OptimiST2 sem se prijavila, ker me zelo zanima področje razvoja spletnih in mobilnih aplikacij v zdravstvu. Ta projekt mi bo omogočal, da bolje spoznam ta del zdravstva. Do sedaj sem intenzivno preučevala področje ocenjevanja uporabniških vmesnikov ter razvila vprašalnik za oceno našega končnega produkta.

Sodelovanje z mentorji je odlično saj nas usmerjajo v vseh naših dejavnostih, spodbujajo naša razmišljanja in samoiniciativnost. Dovolijo nam, da podpremo napredek projekta s svojimi idejami in predlogami.  So tudi posredniki med akademskim okoljem in realnim delovnim okoljem.

Ob zaključku projekta pričakujem dobre in profesionalne odnose z vsemi mentorji in študenti, ki sodelujejo na projektu, krepitev podjetniškega duha, samoiniciativnost ter širši spekter lastnih interesov.

Helena Blažinčič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, smer: Management v zdravstvu in socialnem varstvu

 

Na projekt OptimiST2 sem se prijavil zaradi zanimanja iz področja medicinske informatike ter želje po širitvi svojega znanja. V okviru projekta bi rad pridobil nova znanja in se preizkusil na področju, ki ga projekt zajema. Moje dosedanje delo je zajemalo raziskave programskega jezika R in modelov o ocenjevanju tveganja za nastanek diabetesa ter IT podporo pri projektu predvsem gradnjo spletne strani. Z mentorji, koordinatorji in ostalimi študenti odlično sodelujemo, si pomagamo in gradimo nova znanja.

Robi Pritržnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za Elektrotehniko, Računalništvo in Informatiko, smer: Informatika in tehnologije komuniciranja

 

Všeč mi je, da na projektu delujemo kot velik multidisciplinarni team. Sestavljamo ga študentje iz različnih fakultet, z drugačnim predznanjem in načinom iskanja kreativnih rešitev, ki jih želimo obogatiti s praktičnimi izkušnjami. Pa vendarle nas na koncu povezuje skupni cilj. Zavedamo se, da je število diabetikov in s tem ekonomsko breme, ki ga predstavlja razširjena oblika sladkorne bolezni tipa 2, z leti vse večje. Mednarodna zveza za sladkorno bolezen opozarja na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni ter v ospredje postavlja pomembno vlogo ozaveščanja širše javnosti. V ta namen smo se odločili razviti populacijski presejalni test o oceni tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, kot končni rezultat pa želimo podati model v obliki spletne aplikacije. Vsekakor nam projekt predstavlja velik izziv. Tematika je zanimiva in aktualna, zato smo se dela lotili z veliko vnemo in predanostjo, saj želimo pomagati pri zajezitvi epidemije te kronične presnovne bolezni.

Mojca Pernek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, smer: Farmacija​

2015 Univerza v Mariboru | Prijava za urednike
»Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« ter prednostne usmeritve 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«.