PEDAGOŠKI MENTORJI
| dr. Vito Tič (FS UM), mag. Matej Rus (EPF UM)
|
DELOVNI MENTORJI
|
Bojan Čontala (Svetovanje, meritve in izdelava aplikacij, Bojan Čontala, s.p.)
|
|
ŠTUDENTI | Jehart Tejo (FS UM), Edi Pasarić (FS UM), Tilen Kandare (FS UM), Nejc Vozelj (FERI UM), Gregor Štefanec (FS UM), Damir Skuhala (FS UM), Gregor Krušič (FERI UM), Rok Lampe (EPF UM), Rok Marič (FS UM), Blaž Točaj (FS UM)
|
|
TRAJANJE | 1. 2. 2015 - 31. 7. 2015
|
Svetovni trend uporabe avtomatskih menjalnikov se močno povečuje, tako na področju moto-športa, kot tudi na področju osebnih in tovornih vozil, saj le-ti zagotavljajo izredno hitro in gladko prestavljanje in samodejno prilagajanje odzivnosti pretikanja med samo vožnjo, kar omogoča izboljšanje voznih karakteristik vozil. Eno izmed področij, kjer avtomatski menjalniki niso množično zastopani, pa je motociklizem.
Ravno zato je bil namen projekta razvoj sistema, ki bo omogočal avtomatizirano menjavanje prestav na motociklih z le enim ukazom (pritiskom tipke). Podjetje ima v prihodnosti vizijo tržiti razviti sistem kot dodatno opremo za motocikle, primerno tako za starejše motocikle, kakor tudi nove motocikle, pri katerih proizvajalci ne ponujajo avtomatiziranih menjalnikov.
Za menjavo prestave na večini motociklov mora voznik uporabiti desno dlan (za zmanjšanje plina), levo dlan (za aktivacijo sklopke) in levo stopalo (za aktivacijo prestavne ročice). Ker so menjalniki v motociklih sekvenčni, jih je možno avtomatizirati do te mere, da je za prestavljanje potreben le en ukaz. Sistem mora v osnovi a) aktivirati prestavno ročico, b) aktivirati sklopko in c) spustiti plin.
Problema a) in b) sta rešljiva z uporabo pnevmatskih cilindrov, hidravličnih cilindrov, elektromotorjev, solenoidov itd. V ta namen smo podrobno preučili najrazličnejše tehnologije, njihove prednosti in slabosti, jih zasimulirali v različnih simulacijskih orodjih, ter na podlagi zbranih informacij ter rezultatov simulacij izbrali dve najustreznejši – to sta rotacijski elektromotor z gonilom ter pnevmatski cilindri. Omenjeni tehnologiji sta bili izbrani na podlagi funkcionalnosti, majhne mase, velikosti, porabljene energije ter ugodne cene.
Po zaključku prve faze projekta (idejne zasnove, izbira ustrezne tehnologije za izvedbo avtomatizacije) smo se lotili nadaljnjega razvoja omenjenih dveh sistemov. To sta dva popolnoma »ločena« sistema, katera smo želeli razviti in optimizirati do potankosti. Nato pa smo izdelali dva prototipa, ki smo jih v fazi testiranja primerjali med sabo.
Sam razvoj posameznega sistema je zajemal mnogo faz ter inženirskega dela, pri čemer bi izpostavili samo najpoglavitnejše faze: simulacija avtomatizacije sistema (pnevmatika, hidravlika, elektrika), 3D konstruiranje samega modela, izbira primernih materialov, trdnostna analiza modela, optimizacija modela, priprava tehnične dokumentacije, fizična izdelava prototipa, poseg v motorno elektroniko, ter končno testiranje prototipov na agregatu motocikla – v ta namen pa je bilo potrebno tudi pripraviti preskuševališče ter vzpostaviti merilni sistem.
Primerjalna testiranja so pokazala, da sta oba sistema zelo primerna za vgradno in uporabo na motociklih, tj. zelo hitro in natančno menjata prestave. Ugotovili smo tudi, da ima pnevmatski sistem določene prednosti (robustnost, hitrejše menjave,…), njegova največja pomanjkljivost v primerjavi z električnim pogonom pa je omejeno število menjav, daj je medtem potrebno dopolniti tlačni rezervoar, ki služi kot zaloga energije za menjavo prestav.